Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah. Je največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Dolga je 20 km in skoraj toliko tudi široka. V razponu od 1000 do 1400 m je okoli 6300 ha gozdov, v katerih prevladuje smreka.

Razgibano površje skritih brezen, zaraščenih kont in vrtač in dolinic je ostanek delovanja pokljuškega ledenika. Za njim so ostala pokljuška barja in zamočvirjene, težko prehodne gozdne površine. Barja spadajo med najjužnejša visoka barja v Evropi.

---

Nastanek planote

Pokljuko je izoblikovalo zakraševanje, čeprav na prvi pogled ni kraška. Se pa kraška osnova kaže v pomanjkanju vode. Njen podzemni kraški labirint je zakladnica pitne vode, ki odteka na bohinjsko in zgornjesavsko stran. Planoto so zelo preoblikovali tudi ledeniki, ki so na več področjih zajezili vodni odtok, da so nastala jezerca, iz katerih so se kasneje razvila barja.

Gozdovi

Med drevesnimi vrstami prevladuje smreka s 97 odstotnim deležem, jelka, macesen in listavci pa enakovredno zavzemajo le preostale 3 odstotke. Smrekovi gozdovi na Pokljuki dajejo posebno kvaliteten - resonančni les, ki nastane zaradi počasne rasti. Gozd se tukaj pomlajuje skoraj povsem naravno. Ob vzniku znaša število drevesnih klic do 10.000.000 na ha, v odraslem gozdu pa je dreves le še 350. V zaostrenih ekoloških razmerah pomlajevanje ovira kratka vegetacijska doba, nizke temperature, slabi talni pogoji, veliko število rastlinojede divjadi in gozdna paša.

Pred nekaj stoletji so na Pokljuki prevladovali bukovi gozdovi, ki pa so danes zaradi intenzivnega oglarjenja v preteklosti močno razredčeni.

Barja

Barja so se ohranila le na nekaterih krajih, predvsem v najnižjem območju široke planine Goreljek in pod Grajsko planino. Šijec, Veliko Blejsko barje, Goreljek in Mlake pod Javorovim vrhom so največja, poleg njih bi našteli še vsaj ducat manjših. Nekatera so dobro ohranjena, nekaterim grozi skorajšnje uničenje. Visoka barja na Pokljuki predstavljajo izjemno naravno vrednoto.

Živalstvo

Skozi pokljuške gozdove vodijo stare selitvene poti rjavih medvedov, tu pa je mogoče najti tudi nekatere redke živalske vrste: kačji pastir, divji petelin, divja mačka.

Rastlinstvo

Najbolj značilna vegetacija na Pokljuki so bukovi in smrekovi gozdovi, alpsko ruševje ob gozdni meji in v mraziščnih kontah ter visokogorska barjanska vegetacija. Planota Pokljuka skriva več predelov, kjer rastejo šotni mahovi, značilna rastlina šotnih barij. Tu najdete tudi najlepše planinske cvetlice: slečnik, avrikelj, ruševec, burja, encijan idr.

Turizem in šport

Pokljuka je izhodišče za številne planinske poti v visokogorje Julijskih Alp. Na obrobju ogromnih gozdov na številnih prastarih planinah še danes pasejo živino, popotnik pa se lahko okrepča s kozarcem domačega kislega mleka, s skuto ali pa poizkusi na planini narejeno maslo in sir. Vsaka planina je nekaj posebnega, značilne pa so lesene bajte, prekrite s skodlami, skrbno umeščene v naravno okolje. Izdelava oglja v oglarskih kopah je zanimiva turistična oživitev tradicije in spomin na dogodke iz ne tako davne preteklosti 19. stoletja, ko je bilo oglje glavni energetski vir za talilnice železove rude. Pozimi prekrije Pokljuko debela snežna odeja, vendar so dostopne ceste z blejske in bohinjske smeri hitro prevozne. Vlečnice ob Šport hotelu, ob gostišču Jelka, pod Viševnikom dopolnjujejo ponudbo urejenih tekaških prog, ki so speljane med smrekovimi gozdovi. Pozimi na Pokljuki prirejajo biatlonska tekmovanja (tudi svetovni pokal).

Planine in naselja

Najbolj znane so planine: Klek, Lipanca, Praprotnica, Zajamniki, Jelje, Uskovnica, Javornik, Kranjska dolina, Konjska dolina, Velika raven, Belska planina, Grajska planina, Rečiška planina, Rudno polje ter Repečnikov rovt. Na nekaterih izmed njih se od junija do septembra še vedno pase živina in pri pastirjih lahko kupite mleko, skuto in sir.
Naselja so redka. Na obrobju Pokljuke so Zatrnik, Gorjuše, Koprivnik in Podjelje, in manjši zaselki, ki so večinoma na pobočjih vzhodnega in južnega roba planote. Med zaselke štejemo tudi nekdanjo planino Goreljek, kjer stalnih prebivalcev skoraj ni, je pa največje počitniško naselje v Triglavskem narodnem parku.

ZANIMIVOSTI:
Avtohtoni izdelki:
Sir

Sir mohant